Hahaha, dejstvo je, da se vsak dan naučimo kaj novega. Lekcija, katere sem se ravnokar domislila, je na vrsti prva (dejansko upam, da ne tudi zadnja).
Začeli bomo s širjenjem angleškega vokabularja. Imam to čast, da vam predstavim zanimivo besedo (seveda je mnogo več kot le beseda, saj je politično in zgodovinsko pogojena), ki je danes več kot ustrezna:
Začeli bomo s širjenjem angleškega vokabularja. Imam to čast, da vam predstavim zanimivo besedo (seveda je mnogo več kot le beseda, saj je politično in zgodovinsko pogojena), ki je danes več kot ustrezna:
BALKANIZE (aka balkanise, kot je bolj povšeči Angležem) --> [bawl - kuh - nahyz]
-verb (used with object), -ized, -iz·ing.
1. to divide (a country, territory, etc.) into small, quarrelsome, ineffectual states.
2. (often lowercase) to divide (groups, areas, etc.) into contending and usually ineffectual factions: a movement to balkanize minority voters.
Odebeljena izraza sta še posebno pomembna, saj prvi pove, da so fragmenti po balkanizaciji PREPIRLJIVI, drugi pa opiše še njihovo NEUČINKOVITOST.
Bilanca:
Enkrat, dvakrat,... kakorkoli že. Spet na proslavljenem Balkanu, ki daje besedi ime. To slavo in priznanje je pač potrebno upravičevati. Vedno znova.
PREPIRLJIVOST.
Balkanize! Vedno en in isti kurac. Mi, vi, oni.
Aja, da ne bo kdo imel kakšnih čudnih predstav - MENI JE VSEENO. Dejstvo je, da ima vsaka medalja natanko DVE strani (ki ena drugo ignorirajo?!), sama v tem primeru ne zavzemam nobenega stališča. Raje ostajam zunanji opazovalec. Žal mi je le dreves, ki so morala prispevati svojo eksistenco, da so lahko natisnili atlase in zemljevide, ki se zaradi takih dogodkov nenehno spreminjajo.
Mi je pa zabavno opazovat, kako bebava je svetovna politična srenja.
Ljudem vedno ostane le demolicija. Razgradnja. In na koncu resignacija, vdanost v usodo. Vse temelji na interesih.
Kosovo, srečno!
Lep dan,
n.
Postskriptum: Rebeka ne upa v Beograd. Pravijo na 24ur.com. Ahahahahha...
PREPIRLJIVOST.
Ameri so Kosovo že priznali (priznali ali povedali kako navdušeni so nad osamosvojitvijo -I don't care --> važno, da je Grmič spet zapel pesem svojih otožnih lutkarjev), naše veleposlaništvo je dobilo nočne obiskovalce, ki so nas mimogrede opozorili tudi na to, da jim naša zastava ni povšeči (mogoče je premalo katere izmed barv?!). Jim je pa očitno toliko bolj všečna "naša" Rebeka. Upam da je ne bodo poškodovali, v navalu strasti seveda, ko bo na srbskem predizboru za Evrovizijo krulila svojo zmagovalno "popevko" (cele sicer še nisem slišala, mi je bilo deset sekund več kot dovolj). Moč prepirljivosti sta občutila tudi dva McDonaldsa, trgovine, vitrine, mestni avtobusi in nekaj novinarjev. Bes se še stopnjuje. Kamni so leteli tudi v ameriško ambasado, en izmed njih pa je zadel tudi kamero POP TVja (mi pa v jok). Verjamem, da bo vse skupaj šlo v večje ekstreme. Srbi so pač temperamentni.
O NEUČINKOVITOSTI raje ne govorim.
O NEUČINKOVITOSTI raje ne govorim.
Balkanize! Vedno en in isti kurac. Mi, vi, oni.
Aja, da ne bo kdo imel kakšnih čudnih predstav - MENI JE VSEENO. Dejstvo je, da ima vsaka medalja natanko DVE strani (ki ena drugo ignorirajo?!), sama v tem primeru ne zavzemam nobenega stališča. Raje ostajam zunanji opazovalec. Žal mi je le dreves, ki so morala prispevati svojo eksistenco, da so lahko natisnili atlase in zemljevide, ki se zaradi takih dogodkov nenehno spreminjajo.
Mi je pa zabavno opazovat, kako bebava je svetovna politična srenja.
Ljudem vedno ostane le demolicija. Razgradnja. In na koncu resignacija, vdanost v usodo. Vse temelji na interesih.
Kosovo, srečno!
Lep dan,
n.
Postskriptum: Rebeka ne upa v Beograd. Pravijo na 24ur.com. Ahahahahha...
Ni komentarjev:
Objavite komentar