Bertolt Brecht. Precej nepoznan nemški pesnik (pa še marsikaj drugega ofkors), precej razuzdane narave s precej morbidnimi idejami. Meni je všeč, ker je poseben - sploh za čas v katerem je ustvarjal. Prevod v slovenščino je delo Ervina Fritza in mi celo ugaja. Kar me preseneča, glede na dejstvo da, poezijo najraje berem v izvirnem jeziku, ker je le v tej obliki lahko takšna kot mora biti, pristna. Prevode pa preziram. Yeah baby.
O utopljeni deklici
Ko se je utopila, jo je odnesel tok
iz potoka v širše reke, manj deroče.
Prelep - kakor opal - je bil neba obok.
In kot da truplo umiriti hoče.
Drži se je polno alg in halog,
postajala je težka, vode se je napila,
ribe ji mrzlo plavajo mimo nog,
rastlinje in živad sta ji zadnjo pot zagradila.
In nebo na večer potemni kot dim,
ponoči drži ravnovesje med zvezdami in lučjo.
Zgodaj je postajalo svetlo, kot da pod njim
sveti jutro in večer tudi za njo.
In ko ji voda bledo telo končno razje,
jo bog polagoma izgubi iz spomina,
najprej obraz, pa roke in nazadnje celo lase.
V vodi lebdi kot vsaka druga mrhovina.
Ko se je utopila, jo je odnesel tok
iz potoka v širše reke, manj deroče.
Prelep - kakor opal - je bil neba obok.
In kot da truplo umiriti hoče.
Drži se je polno alg in halog,
postajala je težka, vode se je napila,
ribe ji mrzlo plavajo mimo nog,
rastlinje in živad sta ji zadnjo pot zagradila.
In nebo na večer potemni kot dim,
ponoči drži ravnovesje med zvezdami in lučjo.
Zgodaj je postajalo svetlo, kot da pod njim
sveti jutro in večer tudi za njo.
In ko ji voda bledo telo končno razje,
jo bog polagoma izgubi iz spomina,
najprej obraz, pa roke in nazadnje celo lase.
V vodi lebdi kot vsaka druga mrhovina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar