Tih deževen dan... lalala. Nov blog, starega na Siolovem blogosu ne morem več upravljat, so me namreč "izbrisali", ker sem jih sama najprej zapustila. Ha, pa se ne sekiram, ker sem dosti bolj navdušena nad vsemi Googlovimi slaščicami in tudi glavno jedjo, da ne bo pomote.
Okej, o tem kdaj drugič. Poanta tega zapisa naj bi bil vikend ska paket v MKNŽju. Pietasterse smo čakali že kar nekaj časa, Yellow Cap so v naš program prišli naknadno. Pa sploh nima veze, ker je bilo zabavno. Oba večera.
Všeč mi je, ko se klub (op. MKNŽ) napolni in se začne tisto, kar mi zadnje čase najbolj paše - koncert. (Dobra) glasba v živo, zanimiv performans nastopajočih in en kup zadovoljnih (aka pijanih in zadovoljnih) ljudi v publiki. Obstaja sploh še kaj boljšega?!!
In tako so se v soboto k nam pripeljali nemški Yellow Cap, že na prvi pogled dobro razpoloženi. Kasneje se je seveda izkazalo, da so res... (ker se je kmalu že skoraj začelo danit :)) Igrali so precej časa, krepko čez dve uri, ne da bi bil čas pomemben. Roko na srce čas na koncertih teče drugače. Vsaj zame. Folku je trgalo in to je tisto kar je važno.
Naslednji dan sem preležala v postelji, proti večeru sem se nekako celo zvlekla ven in šla (le kam, a-a?) do MKNŽja. Najprej delo in potem zabava. Vreme je bilo spet bolj bedno, mi pa precej utrujeni (drugače v nedeljo zvečer itak ne gre). Ampak sploh ni bilo problema, imamo motivacijo :) In po 9h se je klub spet začel polnit. Yeah!!! Pietastersi niso razočarali, daleč od tega. Na oder so se vrnili celo trikrat, pa publiki še ni bilo dovolj. Besede so včasih premalo, da bi človek napisal in opisal in zapisal vse (sploh, če se skoraj nič ne spomni, kar je navadno posledica dobre žurke), kar bi moral ali vsaj želel napisat. Sploh pa mi recenzije dogodkov ne ležijo preveč (praksa baje dela mojstra, tako da bo moral čas pokazat svoje), zato naj govorijo kar fotke.
Okej, o tem kdaj drugič. Poanta tega zapisa naj bi bil vikend ska paket v MKNŽju. Pietasterse smo čakali že kar nekaj časa, Yellow Cap so v naš program prišli naknadno. Pa sploh nima veze, ker je bilo zabavno. Oba večera.
Všeč mi je, ko se klub (op. MKNŽ) napolni in se začne tisto, kar mi zadnje čase najbolj paše - koncert. (Dobra) glasba v živo, zanimiv performans nastopajočih in en kup zadovoljnih (aka pijanih in zadovoljnih) ljudi v publiki. Obstaja sploh še kaj boljšega?!!
In tako so se v soboto k nam pripeljali nemški Yellow Cap, že na prvi pogled dobro razpoloženi. Kasneje se je seveda izkazalo, da so res... (ker se je kmalu že skoraj začelo danit :)) Igrali so precej časa, krepko čez dve uri, ne da bi bil čas pomemben. Roko na srce čas na koncertih teče drugače. Vsaj zame. Folku je trgalo in to je tisto kar je važno.
Naslednji dan sem preležala v postelji, proti večeru sem se nekako celo zvlekla ven in šla (le kam, a-a?) do MKNŽja. Najprej delo in potem zabava. Vreme je bilo spet bolj bedno, mi pa precej utrujeni (drugače v nedeljo zvečer itak ne gre). Ampak sploh ni bilo problema, imamo motivacijo :) In po 9h se je klub spet začel polnit. Yeah!!! Pietastersi niso razočarali, daleč od tega. Na oder so se vrnili celo trikrat, pa publiki še ni bilo dovolj. Besede so včasih premalo, da bi človek napisal in opisal in zapisal vse (sploh, če se skoraj nič ne spomni, kar je navadno posledica dobre žurke), kar bi moral ali vsaj želel napisat. Sploh pa mi recenzije dogodkov ne ležijo preveč (praksa baje dela mojstra, tako da bo moral čas pokazat svoje), zato naj govorijo kar fotke.
Celotni galeriji: Yellow Cap in The Pietasters
Še kratko pojasnilo glede fotk: so črno-bele, ker mi zadnje čase tako paše. So zrnave, ker mi tudi to tako paše. Bom dodala še kaj barvnih, ampak ne danes, ker se mi ne da več. :)
Še kratko pojasnilo glede fotk: so črno-bele, ker mi zadnje čase tako paše. So zrnave, ker mi tudi to tako paše. Bom dodala še kaj barvnih, ampak ne danes, ker se mi ne da več. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar