Pa ne vem. Včasih sem pisala blog, ker so blogi bili nekaj čisto novega, direkt s pečice... in potem sem vse skupaj, lepo po domače povedano, odjebala (po tem, ko sem enkrat zaradi trenutne inspiracije pobrisala celotno vsebino in ugotovila, da to še vedno ni to). Storila sem točno to, kar storim z vsemi stvarmi, ki mi dopizdijo s tem, da kar na enkrat postanejo ultra popularne in oh in sploh fensi in dobijo nek čudno sprevržen prizvok "statusnega simbola". Sploh pa mi je postajalo slabo od vseh teh blogov, od katerih niti slabi 3% niso vredni omembe, kaj šele branja. V času, odkar sem na ex-blogu objavila zadnji post, poslovilnega, se je zgodilo toliko, da mi še zdaj ni točno jasno (jasno pač). Dejstvo.
Okej, to sem totalno zabluzila. Hotela sem povedat, da je berljivih (oz. gledljivih, odvisno od namena avtorja) blogov malo. Raznoraznih strani z zbranimi ali izbranimi blogi ne pregledujem. Saj se mi zdi obremenjevanje s tistimi ljudmi, ki nekako sovpadajo s podnapisom naslova mojega bloga, prehuda izguba dragocenega časa. Itak z objavitvijo določenega proizvoda svojega uma ljudem ponudiš izbiro - ja ali ne. Beri ali se izogni. Poglej naravnost ali ignoriraj. Poslušaj ali pa si zatisni ušesa. Ne glede na okoliščine, izbira vedno obstaja.
Je pa res tudi to, da nekaj blogov čekiram vsakodnevno in tisti najslajši nekako opravičijo (sicer bolj patetičen) obstoj ostalih. Bmk za to, da smo ljudje različni in imamo različne misli in različne želje in različne poglede na stvari in različna čustva... Žal mnogi nimajo niti malo smisla/občutka/samospoštovanja in objavljajo vse možno sranje (khm, tukej me zna kdo zdisat :)). Zato raje ignoriram kraje, na katerih bi potencialno lahko naletela na kaj izpod njihovih rok.
Obsojam pa ne nikogar, ker se mi ne da. Dejansko pa mi je popolnoma vseeno, ker se, za razliko od mnogih, bolj obremenjujem s seboj kot s sosedovo pobožno Marijo ali kinky Janezom iz druge ulice. Ne vem, če je to dobro ali slabo... je pa realno(st).
In zdaj, ko sem namesto na Dunaj prišla v Pariz (upam, da se to razume), gremo dalje... Zaradi mraza (in neprespanosti) se zadnje dni veliko boljše počutim zavita v odejo kot zunaj (s kozarcem v roki). Ampak je še vedno kul it ven, ker se včasih, četudi pričakuješ navaden rutinski večer, zgodijo res zabavne stvari, sploh se mi zdi fajn, da je folk aktiven...
Okej, to sem totalno zabluzila. Hotela sem povedat, da je berljivih (oz. gledljivih, odvisno od namena avtorja) blogov malo. Raznoraznih strani z zbranimi ali izbranimi blogi ne pregledujem. Saj se mi zdi obremenjevanje s tistimi ljudmi, ki nekako sovpadajo s podnapisom naslova mojega bloga, prehuda izguba dragocenega časa. Itak z objavitvijo določenega proizvoda svojega uma ljudem ponudiš izbiro - ja ali ne. Beri ali se izogni. Poglej naravnost ali ignoriraj. Poslušaj ali pa si zatisni ušesa. Ne glede na okoliščine, izbira vedno obstaja.
Je pa res tudi to, da nekaj blogov čekiram vsakodnevno in tisti najslajši nekako opravičijo (sicer bolj patetičen) obstoj ostalih. Bmk za to, da smo ljudje različni in imamo različne misli in različne želje in različne poglede na stvari in različna čustva... Žal mnogi nimajo niti malo smisla/občutka/samospoštovanja in objavljajo vse možno sranje (khm, tukej me zna kdo zdisat :)). Zato raje ignoriram kraje, na katerih bi potencialno lahko naletela na kaj izpod njihovih rok.
Obsojam pa ne nikogar, ker se mi ne da. Dejansko pa mi je popolnoma vseeno, ker se, za razliko od mnogih, bolj obremenjujem s seboj kot s sosedovo pobožno Marijo ali kinky Janezom iz druge ulice. Ne vem, če je to dobro ali slabo... je pa realno(st).
In zdaj, ko sem namesto na Dunaj prišla v Pariz (upam, da se to razume), gremo dalje... Zaradi mraza (in neprespanosti) se zadnje dni veliko boljše počutim zavita v odejo kot zunaj (s kozarcem v roki). Ampak je še vedno kul it ven, ker se včasih, četudi pričakuješ navaden rutinski večer, zgodijo res zabavne stvari, sploh se mi zdi fajn, da je folk aktiven...
Potem sem v roke dobila še Kontejner, ta zadnjo... 5. številko. In sem navdušena. Totalno. Dve različni barvi naslovnice (okvirja naslovnice?!?), ki je že sama po sebi huda. Znotraj pa ponovno (že prejšnji kontejnerji niso bili ravno "švoh") paket pregrešno okusnih fotografij in ilustracij, za popizdit dobrega dizajna ter, kot češnja na vrhu sadne kupe s smetano, še Kontejner nalepkice. O vsebini ne bom govorila, ker nisem še nič prebrala, pa bi potemtakem bilo škoda špekulirat. No wai, res sem navdušena nad celotnim izgledom in vem, da bom potem, ko se mu bom dejansko posvetila, še bolj. Sem si dovolila naredit par fotkic, tako, za okus :)
Voila! Merci beaucoup et bon nuit*
Ni komentarjev:
Objavite komentar