...ta jeben dež. Pa se tolažim s tem, da po dežju vedno posije sonce (ali obratno, kakorkoli). Včasih se pokaže še mavrica, če imamo to srečo. Pa vendar nam je takrat vseeno, vedno vidimo (in vsekakor tudi čutimo) le dež, oblake, meglo... in čakamo na sonce.
Želim si, da bi bilo sonce bolj cenjeno.
Konec z metaforami.
Lahko noč,
Ni komentarjev:
Objavite komentar