Trenutno se ubadam z mislimi na pomembne življenjske zadeve. Škoda, ker čas (pre)hitro teče, ker svet ni ravno najbolj majhen in ker so mega ljudje popolnoma razkropljeni po njem... k sreči se nekatere poti vsaj enkrat prekrižajo in je človek že ob tej priložnosti lahko popolnoma hvaležen. Nekateri ljudje lahko že v precej kratkem času pustijo skoraj nerazumljivo močan vtis... in potem ti je bedno, ker prideš do novega križišča (razhajališča)... FUCK! Enivejz, vsaj glasba še ostane, čeprav prinaša spomine, nasmeh na ustih in tesnobo v srcu...
Uh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar