Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, dogaja. V glavi. Kaos. Uf, vse skupaj postaja popolnoma nevzdržno. Še dobro, da do ponedeljka ni več daleč. Možgani poplavljeni s spomini, fantazijami, podatki in dobrohotnimi mislimi. Ne da se mi več. Hočem, da se to obdobje počasi zaključi in se začne tisto pravo poletje. Dvoumnost je moj namen. Nočne more mi krajšajo noči, dan izpolnjujejo tesnoba v srcu in prepletenost vseh drobnih opravkov. Še vedno se strinjam s trditvijo, da ima dan premalo ur - sedaj te ure (res jih je premalo, no :)) dobivajo težek karakter še bolj zateženih misli. Tik Tak.
Včasih se sama sebi zdim popolnoma nezmožna normalne komunikacije, oškodovanim se že v naprej (ali za nazaj) opravičujem - pozor hud pes fora. Ampak pes, ki laja ne grize! Prej je prijeten cucek kot krvoločna mrcina. Čustvena razrvanost in poletna vročina nekako ne pašeta skupaj. Eh, še ta vikend pa bo... ampak kaj ko je prihodnost še vedno zavita v oranžno bele meglice, dvoma, nedokončanosti in upanja, ki čakajo na mehek jutranji veter, da jih bo odpihnil. Brezvetrje. Kje si burja, ko te človek potrebuje?! Mogoče me vsaj trnje malo zaposli, da pozabim na vse cvetove vrtnic, ki me čakajo, ko bom prilezla iz labirinta. A kaj ko mu ne vidim konca. Mogoče potrebujem pomoč, vzpodbudo... roko človeka, na katerega se lahko zanesem. Pogled v oči ter nasmeh za dobre čase in optimizem prihajajočih dni.
Včasih se sama sebi zdim popolnoma nezmožna normalne komunikacije, oškodovanim se že v naprej (ali za nazaj) opravičujem - pozor hud pes fora. Ampak pes, ki laja ne grize! Prej je prijeten cucek kot krvoločna mrcina. Čustvena razrvanost in poletna vročina nekako ne pašeta skupaj. Eh, še ta vikend pa bo... ampak kaj ko je prihodnost še vedno zavita v oranžno bele meglice, dvoma, nedokončanosti in upanja, ki čakajo na mehek jutranji veter, da jih bo odpihnil. Brezvetrje. Kje si burja, ko te človek potrebuje?! Mogoče me vsaj trnje malo zaposli, da pozabim na vse cvetove vrtnic, ki me čakajo, ko bom prilezla iz labirinta. A kaj ko mu ne vidim konca. Mogoče potrebujem pomoč, vzpodbudo... roko človeka, na katerega se lahko zanesem. Pogled v oči ter nasmeh za dobre čase in optimizem prihajajočih dni.
Na pragu solznih oči... zakaj nimam časovnega stroja? Damn.
Lp, n.
Dopis: Jebeš ponedeljkov izpit. Ha! Trrrrrrrrrrrnje, MC & Rototom. Ja. Aja, miss Winehouse je eno od (meni) najbolj antipatičnih bitij, ampak njena glasba... damn girl's got the talent. Yeah! :P Sploh spodnji komad, muaaaaaaaaaaaaaah :D Lalala
Ni komentarjev:
Objavite komentar