... zasedba: jaz in moj top. Spet se bom sklicovala na Sontagovo Susan in se oprijela njene (z moje strani že popolnoma zlajnane) fraze: fotoaparat kot falus. Rada zganjam romantiko z njim, sicer mi manjka kakšen boljši (in ne večji, moj "tadrugi" je še prevelik ;)) objektiv... ampak glede na moje finančno stanje oz. bolj pomanjkanje tega, se ne bom preveč pritoževala. Če se le spomnim na to, da sem bila včasih več kot zadovoljna s kompaktom. Ha, zahteve se dvigajo v višave, žep je vedno bolj globok in posledično tudi prazen. Delno je to tudi moja krivda, ker se ob vsakem večjem dotoku denarja spravim na kakšen nov gadget (kot npr. skener nedolgo nazaj), solidni objektivi pa se mi zdijo predragi, ne glede na to, da hrepenim po njih... sploh enem über širokokotnem. Širokokotni objektivi so seksi :D
Naslednji sunek v obliki € gre najverjetneje za rolerje (vsaj nekaj, kar me bo "prisililo" v fizično aktivnost), razmišljam še o dodatnem zavarovanju, ker se bojim, da se bodo moji hrabri poskusi oživitve veščin skakanja/slajdanja spremenili v Katatrofo, z velikim K. Uh, spet sem zaplula nekam, kamor nisem imela namena.
Back to the real deal. Moj intenzivni sprehod je dobil svoj epilog v dveh ugotovitvah/namenih:
1. ne glede na to kolikokrat prehodim isto pot je ta vedno zabavna (izolska marina rox + Simonov zaliv tudi - lepši je sicer pozimi, ko ni preveč obljuden);
2. morje je zadosti toplo tudi za hladnokrvneže kot sem jaz, kar pomeni, da me jutri (če bo sonček spet uspešno penetriral skozi oblake ;)) čaka ne le sprehod po isti poti, temveč tudi razgibavanje zakrnelih kosti v morju. Juhej! Se že veselim...
Danes, če ne bom pozabila... gledam Evrovizijo. Sicer sem pa precej produktivna, družim se z Markom Peljhanom + njegovim Makrolabom, francoščino + kronologijo Afere Dreyfus in igram eno najboljših iger ever, Audiosurf. Yeah! Nasplošno pa si v svoji izolski trdnjavi, bolj podrobno v moji netopirski votlin'ci, polnim baterije za naslednje velike in male podvige.
Naslednji sunek v obliki € gre najverjetneje za rolerje (vsaj nekaj, kar me bo "prisililo" v fizično aktivnost), razmišljam še o dodatnem zavarovanju, ker se bojim, da se bodo moji hrabri poskusi oživitve veščin skakanja/slajdanja spremenili v Katatrofo, z velikim K. Uh, spet sem zaplula nekam, kamor nisem imela namena.
Back to the real deal. Moj intenzivni sprehod je dobil svoj epilog v dveh ugotovitvah/namenih:
1. ne glede na to kolikokrat prehodim isto pot je ta vedno zabavna (izolska marina rox + Simonov zaliv tudi - lepši je sicer pozimi, ko ni preveč obljuden);
2. morje je zadosti toplo tudi za hladnokrvneže kot sem jaz, kar pomeni, da me jutri (če bo sonček spet uspešno penetriral skozi oblake ;)) čaka ne le sprehod po isti poti, temveč tudi razgibavanje zakrnelih kosti v morju. Juhej! Se že veselim...
Danes, če ne bom pozabila... gledam Evrovizijo. Sicer sem pa precej produktivna, družim se z Markom Peljhanom + njegovim Makrolabom, francoščino + kronologijo Afere Dreyfus in igram eno najboljših iger ever, Audiosurf. Yeah! Nasplošno pa si v svoji izolski trdnjavi, bolj podrobno v moji netopirski votlin'ci, polnim baterije za naslednje velike in male podvige.
Lep pozdrav iz morja (muahahaha) :D
Postskriptum: fotke drugič, zdaj se mi ne da... za konec le še en komadek, ki mi je (začuda) spet padel v ušesa... n'joy!
Postskriptum: fotke drugič, zdaj se mi ne da... za konec le še en komadek, ki mi je (začuda) spet padel v ušesa... n'joy!
Ni komentarjev:
Objavite komentar